Simona iz Gorenjske
Življenje se spreminja, otroci odraščajo in začnejo razmišljati s svojo glavo. Hči se je iz pridne in ubogljive najstnice čez noč prelevila v neobvladljivega deklička. Kot predana mamica, ki želi svojemu otroku najboljše, se mi je trgalo srce, ko se opazovala te spremembe (skrajno slaba družba, kjer so bile prisotne droge, grožnje s samomorom…). Ostala sem popolnoma brez moči, notranjost me je hotela raztrgati, čez eno leto pa diagnoza rak. Bili so trenutki, ko sem bila popolnoma na tleh. To je bilo leta 2009. Počasi sem ugotovila, da se moram spremeniti jaz, spremeniti svoj pogled na situacijo. Nikogar ne obsojati za takšno moje stanje, od nikogar nič pričakovati, odpraviti svojo vlogo žrtve. Pot je bila težka, a spremembe so se začele dogajati.
Kot skoraj vsak človek s tako diagnozo si sprva zelo preplašen in se oklepaš vsake bilke ki ti jo svetujejo zdravniki. Prestala sem tri operacije, 16 kemoterapij, še eno leto bioloških zdravil, potem naj bi jemala še 5 let hormonske tablete. Počasi sem začela raziskovati tega rakca preko branja knjig, začela z zdravo prehrano, pozitivnim razmišljanjem, se lotila 42 dnevnega posta, istočasno pa sem normalno hodila v službo na dvoizmensko delo. Ravno nekje sredi tega dolgega posta se mi je v banji utrnila zamisel. Telo želim popolnoma očistiti, istočasno pa jemljem zdravila in se spet zastrupljam. Shit:)
Takoj sem prenehala z jemanjem zdravil. To sem povedala tudi na onkološkem inštitutu… katastrofa… užaljenost… Dali so mi kartoteko v roke z besedami naj ne hodim več k njim, če se ne mislim zdraviti po njihovo. Le moj kirurg mi je ponudil, da ga lahko obiščem enkrat na leto zaradi psihe, da kri mi pa ne bodo pregledovali. To sem pa seveda odklonila. Takrat sem dojela, da se moram opreti na lastne vire moči, volje, in energije. Prav nikogar nisem imela na svoji strani, ki bi podpiral to mojo odločitev. Moj mož mi je bil v oporo, s svojo delavnostjo je poskrbel za vse, ko jaz nisem mogla. Težki časi so bili tudi po ozdravitvi od raka, sesul se mi je imunski sistem in napadle so me vse možne bolezni, boleli so me sklepi in komaj sem se premikala.
Ob raziskovanju človeškega življenja sem ugotovila, kako pomembna je pravilna energija, kje in kako jo dobiti. Študirala sem Nikola Tesla. Po naključju (kar seveda ni bilo naključje:) sem prišla do informacij o Profesionalni Teslovi fontani. Takoj sem intuitivno začutila, da jo želim imeti, da je le ta pomembna za moje uravnoteženo energijsko telo. Seveda sem jo takoj naročila. Zelo sem je bila vesela in sedaj teče že veliko let, odkar jo redno uporabljam vsak zvečer ob sprostitvenih vajah pred spanjem. Deluje zelo blagodejno, imaš kar občutek, da ti telo polni z dodatno nevidno energijo. Včasih zaspim, še preden jo utegnem ugasniti.
Drugače sem vesele narave in sem pred kratkim srečala Abrahama. Pred skoraj 30 leti sem se z Notranjske preselila na prelepo Gorenjsko. S svojo družino in živim čisto umirjeno življenje. Zaposlena sem v bančništvu in imam nenehni stik z različnimi situacijami in seveda različnimi ljudmi. Sedaj v zrelih letih drugače dojemam življenje kot v mladosti. Osebno sem prišla do točke, kjer se zavedam, da je najpomembnejša brezpogojna ljubezen do vsega in vsakogar, predvsem pa do sebe, da si daš kar tvoja duša in telo potrebujeta. Če tega ne daš sebi, ne moreš niti drugim. Življenje je zame čudovita pot učenja na napakah in težkih preizkušnjah. Ko se pojavi kakšna težja situacija, si v mislih zavrtim tri glavne točke za orientacijo: 1. NEUPIRANJE, 2. NEPRESOJANJE, 3. NENAVEZANOST. Res delujejo čudežno.
Odraščala sem v urejeni družini, kjer sem dobila dobre temelje za samostojno življenje. Vzgojena sem bila v poštenem duhu in z delavnimi navadami. To mi še danes pride zelo prav. Denarja nikoli ni bilo v izobilju, pa kljub temu nisem ničesar pogrešala, skratka nisem bila nič razvajena. Že v nižjih razredih osnovne šole sem se odločila za delo v banki in temu cilju sem bila predana do konca, še danes delam kot bančnica. Zelo sem hvaležna staršema, da mi tega nista branila, pustila sta mi svobodo odločanja.
Srečna sem, ko komu lahko pomagam z nasveti, kako naj razmišlja ali deluje, da mu bo lepše v življenju, da ne bo trpel. Vse preveč ljudje delujejo skozi ego in materialno plat. Saj vem, da sredstva za preživetje moraš imeti, vendar ne potrebujemo tako veliko. Želim si, da bi ljudje spustili svoj ego in raje na široko odprli svoje srce. Saj v osnovi vsi hrepenimo le po pravi brezpogojni ljubezni, vendar ne znamo ali ne upamo odpreti srca, da bi se ta čudovita energija lahko pretakala med nami, raje trpimo, no jaz ne več.
Verjamem v ljubezen, kajti brez tega je življenje preveč siromašno. V ljubezen do življenje, živali rastlin, otrok, prijatelja, ne samo do enega fejst moškega. To moč preprosto črpam iz svojega srca, včasih ko grem spat, se mi vlijejo solze sreče in mi je toplo znotraj, ne znam tega čisto pojasniti. Čutim, da je vse v najlepšem redu, ne bojim se ničesar več, tudi smrti ne. Vem, da je vse energija in z njo ustvarjaš, karkoli si želiš.
Prav posebnega cilja nimam, pustim se presenetiti, plujem s tokom, vendar sama krmarim jadrnico v pravo smer s svojimi mislimi, občutki in dejanji. Moj moto je:
Nikoli, ampak res NIKOLI ne obupaj!
Verjemi in zaupaj vase!
Ljubi in boš ljubljen!
Če je kdo v stiski in si želi iskreno pogovoriti z menoj o ozdravitvi in življenju, se bom z veseljem odzvala. Svoj kontakt oddajte na 041-789-319 pri gospe Nerini Darman in v par dneh vas pokličem nazaj. Na splošno se ne želim preveč izpostavljati, zato nimam Facebooka, večere pa pred spanjem namesto ob televiziji raje preživljam ob prijetnem sproščanju ob Profesionalni Teslovi fontani. Rada imam veselo družbo, naravo in dobre knjige, najbolj pa seveda svojo družino. Hčerka ima sedaj visoko izobrazbo iz računalništva in se zelo dobro razumeva in objameva, velikokrat reče, da sem tudi njej rešila življenje. Simona iz Gorenjske
