Tewarijeva SVT Teorija vesoljnega vrtinca in Kvantna elektrodinamika QED

Prostorski vrtinec univerzuma in v središču elektrona ustvarja sile in maso

Preboj v teoriji prostorskega vrtinca:
Kvantna elektrodinamika QED potrjena z Nobelovo nagrado leta 1965

1.Tewarijeva SVT - Teorija vesoljnega vrtinca

Paramahansa Tewari (1937-2017)

PROSTOR je vrtinčasta primarna substanca, ki se kot mavrica razodeva skozi mnogotera polja kvantnega VAKUUMA ali praznega prostora.
Ničta točka - vse objave >>

PROSTOR se obravnava kot večno obstoječi nestisljivi, neviskozni, brezmasni, nematerialni, zvezni in iztropni (v vseh smereh enak) tekoči substrat z lastnostjo vrtenja z mejno svetlobno hitrostjo.

PROSTOR na makro ravni poganja spiralno gibanje GALAKSIJ, planetov, zvezd in OSONČIJ. Z vrtinci zaobjame vesolje in določa tirnice vseh nebesnih teles.

Na mikro ravni PROSTOR vrtinčasto ustvarja in poganja ELEKTRONE in atome kot temelj materije.

PROSTOR se v vseh mikro in makro dimenzijah sočasno vrtinči z mejno svetlobno hitrostjo.

S preseganjem te hitrosti na mikro ravneh razpade v ELEKTRON, z mirujočim središčem odsotnosti PROSTORA.

Podobno kot OKO ORKANA, znotraj mir, zunaj ekstremne sile vrtinca.

2.Tewarijev direkten izračun elektrona

Praznina znotraj elektrona

* Paramahansa Tewari je izračunal premer najmanjših vrtincev kot 10^-11 cm. To je natančna dimenzija ELEKTRONA kot najmanjšega stabilnega materialnega delca, ki soustvarja vso ostalo materijo atomov in molekul.

* Jedro ELEKTRONA je torej praznina, obod pa so hitrostna prostorska polja, ki z vrtenjem ustvarjajo električni NABOJ, maso ELEKTRONA in vse 4 osnovne sile sočasno: gravitacija, elektromagnetna, šibke radioaktivne in močne jedrske interakcije.

Elektron NI kroglica ali točka

1.Model prostorskega vrtinca s praznino v epicentru ELEKTRONA omogoča pravilen direkten matematični izračun mase in dimenzij ELEKTRONA v skladu z laboratorijsko izmerjenimi.
2.Klasična fizika niti sodobna Kvantna termodinamika QED tega ne zmoreta, ker temeljita na točkastem modelu ELEKTRONA.
3.Točkast ELEKTRON se direktno in brez prilagoditvenih korekcij ali 'renormalizacije' na osnovi vstavljanja izmerjenih eksperimentalnih podatkov NE uklaplja v matematične izračune.
4.Tewarijev direkten izračun mase in premera ELEKTRONA na osnovi njegove SVT Teorije vesoljnega vrtinca pa kot EDINI doslej omogoča pravilne direktne izračune.

3.Kvantna elektrodinamika QED

Polarizacija vakuuma

5.Klasična fizika še nima dovolj celovite podlage, da bi lahko vsa ta čudovita dejstva sprejela v svoj uradni kontekst.
6.Obenem njena veja Kvantna elektrodinamika QED že ima z Nobelovo nagrado potrjena odkritja, da ELEKTRON ne obstaja ločeno od prostorskega kvantnega VAKUUMA.
7.Z njim je namreč v stalni interakciji. Kot ugotovljeno, ELEKTRONSKI vrtinec POLARIZIRA kvantni VAKUUM in tako stabilizira ELEKTRON, da se njegov negativni naboj NE razleti.
8.POLARIZACIJA kvantnega vakuuma okoli ELEKTRONA takole izgleda v dokazani Kvantni elektrodinamiki QED:

Kratkoživeči virtualni fotoni

9.ELEKTRON ni izolirana kroglica ali točka. V sklopu kvantnih fluktuacij ali gibanja v kvantnem vakuumu stalno oddaja in sprejema VIRTUALNE ali navidezne, kratkoživeče FOTONE.
10. Podobno je dihanju, VIRTUALNE FOTONE odda in sprejme, podobno kot se z izhlapevanjem in kondenzacijo uravnava parni tlak nad vodno gladino.
11.Kratkoživeči VIRTUALNI FOTONI se za hipec pretvorijo v VIRTUALNE pare antidelcev ELEKTRON-POZITRON.
12.Dinamični oblak VIRTUALNIH fotonov in parov antidelcev elektron-pozitron je POLARIZACIJA VAKUUMA kot varovalna plast, ki ščiti NEGATIVNI naboj ELEKTRONA, da se NE razleti zaradi medsebojnih električno odbojnih ali Coulombovih sil.

Definicije: VIRTUALNI FOTONI so vakuumske fluktuacije ali gibanje znotraj kvantnega VAKUUMA, ki stalno rahlo tresejo gibanje ELEKTRONA. Pri tem 'zameglijo' njegov NABOJ in ga porazdelijo na malo večje območje. POLARIZACIJA VAKUUMA pa NEGATIVNI naboj ELEKTRONA zaščiti in stabilizira.

4.Dve energijski stanji vodikovega elektrona

Razlika med njima 1058 MHz

13.POLARIZACIJA VAKUUMA še vedno zahteva nekaj korekcije ali 'renormalizacijo' in še NE izračuna mase in naboja ELEKTRONA direktno, vendar dovolj točno za izračune.
14.Willis Lamb je leta 1947 z eksperimenti odkril, da 2 energijski stanji vodikovega ELEKTRONA (2s in 2p) NISTA popolnoma enaki. Razlikujeta se za frekvenco 1058 MHz.
15.Istega leta 1947 je fizik Hans Bethe še matematično izračunal in potrdil ta eksperimentalni premik za frekvenco 1058 MHz med obemi stanji ELEKTRONA (2s in 2p).

Okrogla tirnica 2s in osmica tirnica 2p

16.ELEKTRON v stanju 2s ima okroglo tirnico in pride bližje vodikovemu PROTONU. Zaradi VIRTUALNEGA gibanja kvantnega VAKUUMA pa je njun električni Coulombov (– in +) privlak ELEKTRON-PROTON zrahljan, zato je 2s ELEKTRON šibkeje vezan in ima za 1058 MHz višjo lastno energijo.
17.ELEKTRON 2p pa ima za tirnico osmico, katere vozel pade natanko v jedro PROTONA. Drži dlje od PROTONA in doživlja manjši vpliv VIRTUALNEGA gibanja kvantnega VAKUUMA. Zato njun električni Coulombov (– in +) privlak ELEKTRON-PROTON ostane močnejši kar pomeni da je bolj vezan in ima za 1058 MHz manjšo lastno energijo.

5.Nobelova nagrada za Kvantno elektrodinamiko QED

1058 MHz je Lambov premik

Ta majhna razlika v energiji obeh (2s in 2p) tirnic ELEKTRONA za 1058 MHz, potrjena matematično in eksperimentalno s popolnim ujemanjem je ključna za potrditev Kvantne elektrodinamike. Imenuje se Lambov premik. Kvantno elektrodinamiko pa uvrsti med najbolj potrjene fizikalne teorije v vsej zgodovini.

Nobelova nagrada za Kvantno elektrodinamiko leta 1965 je bila podeljena 3 raziskovalcem za dosežke v fiziki osnovnih delcev: Richard Feynman, Julijan Schwinger, Sin-Itiro Tomonaga.

* Dokazali so, da ELEKTRON stalno sprejema in oddaja VIRTUALNE ali kratkoživeče navidezne FOTONE, ki se trenutek pretvarjajo v VIRTUALNE pare antidelcev ELEKTRON-POZITRON in spet poniknejo nazaj v ELEKTRON.

* Oblak tega gibanja je POLARIZACIJA VAKUUMA, ki ustvarja ščit, da se ELEKTRON zaradi električno odbojnih Coulombovih sil znotraj lastnega NEGATIVNEGA naboja NE razleti, ampak se stabilno drži skupaj.

6.Tewarijeva SVT - Teorija vesoljskega vrtinca

Vrtinčasti ples prostora

Veliki indijski izumitelj Tewari Paramahansa (1937-2017) 80 let, je s svojo SVT - Teorijo vesoljskega vrtinca postavi HITROSTNA POLJA gibanja PROSTORSKIH vrtincev kot primarna. PROSTOR je podlaga za nastanek sil in snovi. Snov NE obstaja ločeno od PROSTORA in . Enako tudi sile ne.

Prazen PROSTOR ali KVANTNI VAKUUM je energijsko nabit zaradi kvantnih fluktuacij ali gibanja kratkoživečih VIRTUALNIH fotonov in vseh ostalih pretvorb antidelcev.

Tewari je v 40 letih svoje vodstvene kariere v atomskih elektrarnah, številnih patentih in izdanih knjigah pred kamerami uspešno izpeljal tudi javno predstavitev svojega patenta RLG stroja za izmenični tok, ki deluje brez navora in z 250% izkoristkom.
Tewarijev RLG stroj >>

V vseh ozirih je bil Tewari skladen s Teslovim pogledom na PROSTOR ali AKAŠO. Tako PROSTOR imenujejo v starih Vedskih spisih. Vrtinci AKAŠE sprožijo gibanje PRANE ali SILE ter v istem procesu materializirajo SNOV.

7.Lord Kelvin: Vrtinčasta teorija atoma – 100 let prej

Član kraljevega kabineta

Tewarijeva SVT - Teorija vesoljnega vrtinca ima temelje v priznanem delu Lord Kelvina (1824-1907, preimenovanega iz William Thompson).

Lord Kelvin je že stoletje prej gradil Vrtinčasto teorijo atoma, takoj potem so kemiki v 19.stoletju odkrili atome.

Predvideval je, da so ATOMI vrtinci v ETRU, ki prežema vesolje. 25 znanstvenikov takrat je na to temo napisalo 60 objav.
Kelvinov generator >>

8.Rene Descartes: Teorija vrtinčastega gibanja - še 200 let prej

Zgodovinski veleum

Še dodatnih  200 let nazaj pa je v 17.stoletju Rene Descartes (1596-1650) razvil Teorijo vrtinčastega gibanja.

Vse gibanje je sestavljeno neskončnih krožnih vrtincev na vseh ravneh vključno planeti, sonce in galaksije.

Descartes je avtor izreka: 'Mislim, torej sem.' Sprožil je 1.zgodovinsko znanstveno revolucijo, z matematiko je navdihnil tudi Newtona.