Po odstranitvi klopa mesto ugriza razkužimo z jodom za kožo iz lekarne, takoj naredimo Zaper-Zaperino protimikrobno terapijo trikrat 7 minut z dvema 20 minutnima pavzama, obenem pa vzamemo 30 kapljic tinkture črni oreh, 15 kapljic pelinove tinkture in 1 bio klinček. Tudi če je bil klop okužen, z Zaper-Zaperinom zmanjšamo možnost razvoja klopnih bolezni na minimum, ker deluje tako proti bakterijskim kot tudi proti virusnim okužbam. Imunski sistem je močnejši, če redno delamo Zaper-Zaperino terapijo skozi vse leto. V trenutku kontakta z okuženim klopom je telo pripravljeno na hitro obrambo, ko je število mikrobov še minimalno. Da bi se bolezen razvila, se morajo mikrobi v inkubacijski dobi ustrezno razmnožiti. Če hitro ukrepamo, pride samo do prehodnih motenj, bolezen pa se ne razvije.

V Sloveniji je od spomladi do jeseni precejšnja nevarnost klopne okužbe, ki jo povzročajo jih različni mikrobi, ki živijo v klopih. Poleg najbolj znanih in pogostih virusnih in bakterijskih klopnih bolezni kot sta meningitis in boreoliza so tu še mnoge druge, manj znane in bolj prikrite, ki jih povzročajo znotrajcelični mikrobi rikecije in enocelične protozoe, ki jih klopi prenašajo iz godnih živali na človeka:

• bakterije (na primer Borellia burgdorferi povzroča boreolizo, to je okvaro možganskih živcev, prizadene pa tudi kožo, srce, oči in sklepe s hudim vnetjem vse do delne ali popolne ohromitve),

• virusi (nevarno virusno obolenje možganskih ovojnic ali klopni meningoencefalitis – meningitis- lahko povzroča cela serija zelo različnih vrst virusov, ki jih prenašajo različne vrste klopov),

• protozoji (različne enocelične praživali, ki lahko povzročajo zelo različne bolezni in simptome)

• rikecije (to je posebna vrsta bakterij, ki zajeda notranjost celic, na primer Rickettsia conorri povzroča vročinsko bolezen z izpuščaji, znano kot mediteranska pegavica, ki jo klopi prenašajo iz miši in drugih okuženih divjih glodavcev na človeka).

Klopi so 2-3 milimetre velike pršice, ki se hranijo s krvjo in medcelično tekočino toplokrvnih gozdnih in domačih živali kot so miši, veverice (in drugi glodavci), strnjad, ovce, konji, psi in domače govedo. V svetu je okoli 800 vrst klopov, v Sloveniji je znanih 13 vrst, od tega jih 8 vrst prenaša bolezni, najbolj zloglasen prenašalec bolezni pri nas pa je klop Ixodes ricinus.

Klopi imajo od jajčeca, ličinke in vse do odrasle živali več vmesnih razvojnih stadijev, od katerih se mora prav vsak stadij vsaj enkrat napiti s krvjo, sicer odmre in se ne razvije v zrelo odraslo žival, zmožno razmnoževanja. Ko se napije krvi, po 14 dneh sam od sebe odpade in se razvije v naslednji stadij, v katerem zopet potrebuje naslednji obrok krvi.

Vmesni razvojni stadiji klopa so še posebej majhni, slabo vidni in praktično neopazni, kadar se pri človeku vgnezdijo v lasišču, pod pazduho in kjerkoli v poraščenih delih telesa. Ko se v 14-ih dneh napijejo krvi, samodejno zapustijo človeka tako da preprosto odpadejo od telesa. Zato ne moremo biti v toplih mesecih nikoli zares sigurni glede možnosti klopne okužbe z raznovrstnimi mikrobi, ki se ob kontaktu prenašajo iz gozdnih živali preko klopa na človeka.

Redna preventivna uporaba Zaper-Zaperina za elektronsko zatiranje vseh možnih mikrobov in krepitev imunskega sistema je še posebej zaželena prav v toplih mesecih, ko je aktivnost klopov in njihovih stadijev največja. Zaper-Zaperino je izjemno učinkovit pripomoček, ki telo tudi energijsko stabilizira in mu povrne ravnotežno stanje (homeostazo). Ima dve karbonski bioresonančni sondi vrhunske kvalitete, ki ju tesno oprimemo vsako v eno dlan in vklopimo za nekaj minut.

Klopi se okužijo od okuženih divjih glodavcev in obratno, glodavci se okužijo od okuženih klopov. Gozdne in domače živali večinoma nimajo nobenih bolezenskih znakov. Človek se okuži slučajno s pikom okuženega klopa ali pa katerega od vmesnih razvojnih stadijev klopa.

V primeru, da najdemo na sebi klopa (ali njegov zelo majhen vmesni razvojni stadij v obliki majhnega in komaj vidnega klopa), ga takoj odstranimo in nemudoma uporabimo Zaper-Zaperino, z uporabo pa nadaljujemo še vsaj 1-2 tedna vsak dan trikrat po 7 minut. Nikoli ne čakamo na pojav bolezenskih znakov.

Zaper-Zaperino uporabimo takoj, ko je število možnih zajedavcev, ki je s slino klopa vstopilo v naše telo, še majhno in zato lažje obvladljivo. Po možnosti jih uničimo, še preden se razmnožijo in tako obremenijo organizem s svojim škodljivim delovanjem. Znano je, da se pri ljudeh z močno odpornostjo imunski sistem uspešno bori z vdorom zajedavcev in so tudi v primeru okužbe bolezenski znaki zelo minimalni ter prehodni. Zaper-Zaperino pomaga imunskemu sistemu v boju s tujki in zajedavci ter pri vzpostavljanju ravnovesja in zmanjševanja šibkih točk organizma. S pomočjo Zaper-Zaperinajetelomanjdovzetnozaokužbeinboljodpornonaraznezunanjeinnotranjevplive.

Klopa ali katerega od njegovih razvojnih stadijev lahko dobimo v gozdu, pa tudi pri vožnji s kolesom, v parku, vrtu, na sprehodu, pikniku, hoji po travi oziroma povsod v naravi. Klopi imajo najraje vlažno podrast. So slepi, žrtev zaznajo po tresljajih njenega premikanja med rastlinjem in po toploti.

Najbolj tipični bolezni okužbe preko klopov sta boreoliza in klopni meningitis (meningoencefalitis), ki se lahko od posameznika do posameznika razvijata zelo različno glede na:

• prirojene ali pridobljene šibke točke organizma,

• imunsko odpornost,

• zakisanost organizma.

Zato je še posebej zaželena tudi preventivna uporaba Zaper-Zaperina skozi vse leto. Zaper-Zaperino podpre imunsko odpornost ter pomaga pri uravnovešanju šibkih točk in razkisanju organizma. Vsak človek ima namreč določene šibke točke, ki so ob vsakem neravnotežju prva tarča okužbe (in tudi zakisanja) ter so najbolj na udaru ob vsakem vdoru zajedavcev.

1. Klopi so z bakterijo Borellia burgdorferi, ki povzroča boreolizo, enakomerno okuženi po vsej Sloveniji. Letno zboli v Sloveniji 10-20 oseb na 10.000 prebivalcev, kar je zelo veliko in uvršča boreolizo med najpomembnejše nalezljive bolezni pri nas. Cepiva za boreolizo ni, prav tako tudi ne zdravila; antibiotiki jo zgolj ublažijo, olajšajo njene simptome ter omejijo širjenje in razsajanje bolezni v tkivih, sklepih in živčevju. Značilni znaki okužbe se pojavijo v par dneh ali tednih kot velik rdeč madež na koži, ki se navzven širi, v sredini pa zbledi ter tako dobi videz rdečega obroča, občutni pa so gripi podobni simptomi z utrujenostjo, bolečinami v sklepih ali glavobolom. V končni fazi lahko boreoliza povzroča ohromitev, hude posledice na srcu, mišicah in sklepih. Pri nezdravljeni boreolizi pa se po več letih lahko pojavi še otekla in rdeča koža, ki je znak  kroničnega atrofičnega dermatitisa, to je  napredujoča bolezen kože z vse bolj stanjšano kožo, še posebej na okončinah. Obstajajo tudi primeri boreolize  brez značilnega rdečega obroča na koži, v teh primerih se boreoliza pojavi šele po desetih ali petnajstih letih!Včasih pa se po dolgem času namesto rdečega obroča na koži pojavi par centimetrov velik borelijski limfocitom z modro-rdečo kožno zatrdlino, ki je pri otrocih največkrat pri ušesni mečici, pri odraslih pa v območju prsne bradavice.

2. Klopi, ki prenašajo klopni meningitis, pa so predvsem v celjski in ljubljanski kotlini ter njuno hribovito območje, v Zasavju je z virusi meningitisa okužen celo že vsak tretji klop! Meja nevarnega območja za okužbo s klopnim meningitisom poteka od Jesenic, čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato do proti Litiji, preko Zidanega mosta, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Število obolelih je največje na območju vzdolž rek Save, Kamniške Bistrice in Savinje ter na obronkih Pohorskega hribovja. Znaki so občutni nekaj dni po okužbi: visoka telesna temperatura z bolečinami v trebuhu in mišicah, z glavoboli, drisko in bruhanjem. Nato za okoli 2 tedna znaki izginejo, kar marsikoga zavede, da ne poišče zdravniško pomoč z antibiotiki, nato pa bolezen udari še močneje ter je v 1-2% je lahko tudi smrtna. Zdravila ni, le počitek, analgetiki (proti bolečinam) in antipiretiki (za zniževanje telesne temperature) ter začetna oskrba v bolnišnici, ker se nikoli ne ve, kako se bo pri kom bolezen razvijala. Za klopni meningitis je na voljo preventivno cepljenje, ki je nujno za delavce v gozdu na ogroženih območjih in priporočljivo za gobarje, pohodnike in nabiralce borovnic.

Klopi so pretežno v vlažni podrasti, zato se pri hoji v naravi raje držimo uhojenih poti kot da bredemo skozi nizko rastlinje. Za v naravo se oblečemo v svetla in gladka oblačila, na katera se klopi ne morejo oprijeti, na svetli podlagi pa so tudi takoj vidni. Hlačnice spodaj po možnosti stisnemo skupaj, da jim zapremo pot do kože. Po vrnitvi iz narave se pregledamo, stuširamo, oblačila pa za nekaj časa raje obesimo zunaj. Pozorni smo še nekaj dni, klopi lahko včasih potrebujejo kar nekaj časa, da najdejo primerno mesto za pritrditev. Kot zaščito pred raznimi mikrobi (zajedavci) pa redno uporabljamo Zaper-Zaperino skozi vse leto, še posebej v toplem času bivanja v naravi, ko so klopi najbolj aktivni.

Sproti se lahko zavarujemo pred raznimi okužbami iz okolja in potencialno nevarnostjo ŠIBKIH TOČK, zakisanja organizma ter vdorom mikrobov (zajedavcev) z redno in trajno uporabo Zaper-Zaperina enkrat na teden po trikrat 7 minut zapored z vmesnimi 20 minutnimi pavzami.