PRVO cepivo pred 200 leti

Črne koze

Prvo cepivo v zgodovini je bilo za črne koze. To je najstrašnejša bolezen človeštva z gnojnimi razjedami po celem telesu in prizadetostjo centralnega živčnega sistema. S smrtnostjo okoli 30% in mnogimi epidemijami po vseh kontinentih je ogrožala prebivalstvo vsaj tri tisoč let. Povzročitelj je Poxvirus hominis, imenovan tudi virus variole. To je velik DNA virus opekaste oblike, ki se za razliko večine virusov ne razmnožuje v celičnem jedru, temveč si sam tvori svoja gnezda v celični citoplazmi napadenih celic. Na sliki je virus variole.

črne koze virus variola - Zaper Zaperino uniči vse viruse in parazite

V Egiptu

Okoli leta 1150 pred našim štetjem je za črnimi kozami umrl egipčanski faraon Ramzes V. Njegova mumija je prvi uradno dokumentiran primer črnih koz. Tisti, ki so skozi vse čase bolezen preživeli, so pridobili do konca življenja naravno imunost in so bili varni pred ponovno boleznijo. To je leta 429 pred našim štetjem pri opisu epidemije črnih koz zapisal starogrški zgodovinar v svoji knjigi Zgodovina peloponeških vojn. Bolezen se lahko razvije v bolj blagi ali pa hudi obliki, variola minor ki je manj smrtna in variola major, pri kateri je umrlo tretjina obolelih.

Na Kitajskem

V stari kitajski praksi 'cepljenja' iz 10.stoletja so zaradi strahu pred črnimi kozami zdravim ljudem po ljudskem izročilu vpihovali v nos posušeno vsebino gnojnih kožnih razjed v prahu (posušene in zdrobljene kraste) kot preventiva pred boleznijo. Običaj je prvič uradno zabeležen v knjigi leta 1549 kitajskega avtorja Wan Quan. Okužba se je prišla v telo preko sluznice podobno kot pri naravni okužbi v stiku z obolelimi. Povzročila je bolj blago obliko bolezni z manjšo smrtnostjo.

INOKULACIJA

Okužba s starim kitajskim 'cepljenjem' z vpihavanjem v nos je imela smrtnost do 2%. Naravno pridobljena bolezen v stiku z obolelimi pa 20-30%. Zato so se zdravi ljudje kljub smrtnemu riziku prostovoljno izpostavljali tej praksi. V Evropi pa so okoli leta 1700 svežo vsebino gnojnih razjed obolelih z zarezami na roki že vnašali pod kožo zdravega človeka. Takšno 'cepljenje' se je imenovalo INOKULACIJA (tudi variolacija). Okužba ni potekala preko sluznice kot pri naravni okužbi v stiku z obolelimi temveč z vbrizgavanjem.

Tuberkoloza

Poleg 2% umrljivosti po 'cepljenju' z INOKULACIJO zaradi sproženega razvoja bolezni so imeli tudi mnogi preživeli resne stranske učinke kot reakcija telesa na kužne tujke. Nekateri pa so utrpeli tudi vseživljenjske posledice. V naslednjih letih pa so z INOKULACIJO 'cepljeno' prebivalstvo vedno bolj ogrožale tudi razne druge bolezni, predvsem tuberkoloza. Ta je postala vse bolj usodna predvsem za mnoge 'cepljene' ljudi, pri katerih je bil bolj pogost tudi sifilis in bakterijske okužbe šen (erysipel).

Edward Jenner 1796

Od tuberkoloze je umrl tudi sin angleškega zdravnika Edward Jennerja (1749-1823). Edward Jenner je pred 200 leti začel VAKCINACIJO kot prvo uradno metodo 'cepljenja' za črne koze in izdelal prvo 'moderno' cepivo ali VAKCINO. Zdelo se mu je, da ženske, ki so molzle bolne krave z razjedami po vimenu zaradi kravjih koz in so dobile po rokah tudi same takšne razjede zaradi stika pri molži, niso obolevale od črnih koz. Imele so lep obraz v nasprotju z večino deklet, ki so preživele črne koze in je bil njihov obraz izmaličen z brazgotinami.

VAKCINACIJA

Čeprav je bilo to daleč od dejanskega stanja in je mnogo ljudi obolevalo in tudi umrlo od črnih koz kljub temu da so prej preboleli kravje koze in jim to ni prineslo zaščite, se je Edward Jenner pred dobrimi 200 leti lotil dela. 14.maja 1796 je cepil 8-letnega dečka najprej z vsebino gnojnih razjed kravjih koz s svojim postopkom VAKCINACIJE. Vacca je krava, zato se prvo cepivo iz kravjih koz po njih imenuje vakcina. Čez mesec in pol pa je istega dečka še z vsebino gnojnih razjed črnih koz v več zarez na rokah z INOKULACIJO. Deček ni zbolel, kar je bilo zanj potrditev, da je na pravi poti.

Naravna imunost

V tistem času je bilo poleg množice bolnih tudi veliko imunih otrok in ljudi, ki niso zboleli za črnimi kozami kljub stiku z bolnimi. Ženske, ki so naravno prebolele in preživele bolezen, so rodile imune otroke. Za nekaj let so na otroke prenesle naravno imunost, tako da so bili zaščiteni v najnežnejših letih, vse dokler se ni izoblikoval njihov lastni imunski sistem. Imuni starši, ki so bolezen preživeli, so bili tudi živi zaščitni zid, da bolezen ni obiskala njihovih otrok in njihovega doma.

Test na ljudeh

Edward Jenner je preskočil raziskavo, ker tudi ni bil šolan zdravnik temveč le priučen na medicinski poklic skozi tedanja združenja, od 13.leta pa kot vajenec pri lekarnarju in znanem kirurgu. Članstvo v kraljevi družbi mu je prinesla študija kukavičjih mladičev. Direktno je cepil najprej samo tega 8-letnega dečka s kravjimi kozami s svojo VAKCINACIJO. Čez dober mesec pa ga je cepil še z INOKULACIJO s črnimi kozami in ker deček ni zbolel, si je to razložil kot uspeh.

Umrl pri 20-ih

Ta fant je kasneje pri 20-ih letih zbolel za hudo tuberkolozo in umrl. Za tuberkolozo je zbolela in umrla tudi žena Edwarda Jennerja, dve sestri in najstarejši sin, ki ga je kar dvakrat cepil potem ko je postopek VAKCINACIJE že nekoliko preizkusil. Leta 1798 pa je cepil še 5-letnega fantka z gnojem iz bolnih konjskih pet, osmi dan je bil še v redu, nato pa je umrl.

Novo upanje

Ker je bilo 'cepljenje' s pravimi črnimi kozami z INOKULACIJO zelo rizično in se je težko prenašalo, za mnoge pa se je hudo slabo končalo s trpljenjem v bolezni, so bili ljudje odprti novemu cepljenju VAKCINACIJE z bolj blagimi kravjimi kozami, ki naj bi ščitilo pred črnimi kozami. Še posebej ker je Edward Jenner obljubljal trajno in popolno doživljenjsko varnost tudi pred vsako ponovno okužbo pred črnimi kozami.

Podpora države

Tako je leta 1802 zaprosil za denar od parlamenta in 1807 prejel finančno podlago za masovno izdelavo cepiva oziroma VAKCINE. Kmalu se je izkazalo, da njegovo cepivo na osnovi kravjih koz ne varuje pred črnimi kozami, ker so mnogi cepljeni začeli obolevati in tudi umirati. Prizadeti cepljeni so se pritoževali, oblasti pa so skupaj z Edward Jennerjem stalno našle razloge zakaj cepivo ni učinkovito. Ker cepljenje ni dovolj pogosto, da odmerki niso pravi, število vbodov je premalo, surovina ni dovolj čista.

Izgovori

Poslužili so se preimenovanja bolezni z izgovorom, da cepljeni niso umrli od črnih koz, temveč od 'lažnih kravjih koz'. Smrti cepljenih zaradi črnih koz so v bolnišnicah pripisali 'postularnemu ekcemu'. Tako da se je praksa cepljenja na osnovi kravjih koz še kar nadaljevala kljub temu da več kot očitno ni preprečila črnih koz. Edward Jenner je leta 1823 umrl za že drugo kapjo.

Zakonsko obvezno od 1853

30 let kasneje je leta 1853 je postalo njegovo cepljenje proti črnim kozam z VAKCINACIJO obvezno z zakonom. Po samo treh letih pa so v Angliji pustošile tri dveletne epidemije: leta 1857, 1863 in 1870. Kljub polni precepljenosti prebivalstva je bila vsaka hujša od naslednje. V prvi je bilo 14 tisoč smrti zaradi črnih koz, v drugi 20 tisoč in v tretji 45 tisoč.

Najhujše epidemije

Drugače povedano je bilo v prvih desetih letih od 1853 po uvedbi obveznega cepljenja z VAKCINACIJO v Veliki Britaniji 33 tisoč smrti, v drugih desetih letih pa 70 tisoč. Leta 1907 je bil zakon o obveznem cepljenju razveljavljen. Anglija in Wales sta do leta 1919 postali eni od najmanj cepljenih dežel in sta imeli samo še 28 smrti na 38 milijonov prebivalcev.

Filipini

Na Filipinih pa so od leta 1905 Združene Države Amerike večkrat prisilno izvajale cepilne kampanje. Ko je bilo leta 1918 cepljeno že prek 95% filipinskega prebivalstva, je Filipine napadla najhujša epidemija črnih koz, ki je bila veliko hujša od vseh dotedanjih in bolj usodna. Na področjih, kjer je bila smrtnost 10-15%, je bila tedaj 60%, to je kar dvakrat višja od povprečja.

Iztrebljene 1980

Črne koze so bile v Evropi najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni. 5% preživelih je bilo slepih zaradi uničene roženice ali pa so imeli poškodbe udov zaradi artritisa in osteomelitisa. V 20. stoletju so črne koze odnesle v Evropi 300-500 milijonov življenj. Leta 1980 je bolezen črnih koz razglašena kot prva bolezen, ki je iztrebljena. Druga iztrebljena pa je Sars-Cov, visoko smrtna 'kamelja gripa' na bližnjem vzhodu.

Dr. Hadwen

Zakulisje cepljenja je bilo že na samem začetku zelo turbulentno. Več stoletij razširjanja črnih koz z INOKULACIJO in VAKCINACIJO zaradi strahu pred boleznijo in s tem rizičnemu izpostavljanju zdravih ljudi je zahtevalo stotisoče smrti. Cepljeni pa so bili v prvih dveh tednih kužni in so še prispevali k razširjanju teh strašnih epidemij. Leta 1986 je dr. Hadwen izjavil, da je Edward Jenner genialno odkril, da je bolj donosno prodati cepivo vsem naivnim in prestrašenim, ki ga lahko kupijo, kot pa zdraviti peščico bolnih, ki si ne more plačati zdravljenja.

Dr. Ana Gligič

Leta 1972 je beograjska virologinja dr. Ana Gligič z mednarodnim slovesom vodila skupino strokovnjakov, ki so izolirali virus črnih koz, ki se je s 175 obolelimi in 35 umrlimi pojavil tudi v tedanji Jugoslaviji. Romar iz Kosova je na poti iz Meke v Iraku kupil piščal od trgovca z značilno gnojno razjedo na licu.

V Jugoslaviji

Pred odhodom v Meko je bil romar cepljen proti črnim kozam in sam ob povratku ni zbolel. Črne koze pa so se na Kosovu in v Srbiji vseeno pojavile. Serološka preiskava je pri romarju odkrila okužbo, ki jo je ob tem da je bil cepljen, po vrnitvi prenašal na svojce. Bolezen se je v enem mesecu razširila na 18 naselij na Kosovu in v 8 naselij v Srbiji.

Februar 1972

Strogo karanteno so odredili za 10 tisoč ljudi, ki so bili v stiku. V nekaj dnevih pa so v celotni Jugoslaviji izvedli množično izredno cepljenje okoli 20 milijonov ljudi. V Sloveniji je bilo v desetih dneh cepljeno milijon in pol ljudi, kar je bilo 86% tedanjega prebivalstva. Sredi aprila 1972 je bil razglašen konec nevarnosti. Velike zasluge ima pri zaustavitvi črnih koz v Jugoslaviji ugledna virologinja dr. Ana Gligič.

Napoved koronavirus

Sedaj je dr. Gligič že upokojena, v izjavi glede koronavirusa pa je za beograjsko televizijo N1 povedala, da je koronavirus oslabel. Napoveduje, da ne bo drugega vala razen kakšnih lokalnih žarišč. Ta pa bodo z že utečenimi preventivnimi ukrepi kmalu izzvenela. Iz svojih bogatih izkušenj kot virologinja je letos marca 2020 sredi najhujše pandemije pravilno sklepala glede na dotlej ugotovljena dejstva koronavirusa. V intervjuju za javnost je izjavila, da bomo maja 2020 že pili kavico na terasah lokalov in še kako res je.